Certifikat evropske konfederacije psihoanalitičnih pristopov in evropska diploma iz psihoterapije


Program naše šole je akreditiran s strani Evropske zveze psihoanalitičnih ppsihoterapij. Izobraževanje vam omogoča pridobitev certifikata Evropske zveze psihoanalitičnih psihoterapij (ECPP) ter Evropske diplome iz psihoterapije po kriterijih Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), skupaj s Slovensko diplomo iz psihoterapije, ki pa jo podeljuje SKZP.

Ob uspešnem zaključku študija psihodinamske psihoterapije imate tako opravljeno:

  • 720 ur študija uvodnih in specialističnih psihoterapevtskih vsebin,

  • najmanj 150 ur osebne individualne psihoterapevtske izkušnje pri izbranem učnem terapevtu.

  • triletni zaključen proces osebne skupinske izkušnje v izbrani psihodinamski skupini (najmanj 375 ur),

  • najmanj 260 ur asistence v psihodinamski skupini (pogoj samo za certifikat skupinskega psihoterapevta),

  • najmanj 150 ur supervizije.

 I. Psihodinamska psihoterapija


“Ego je najprej in predvsem telesni ego.”

— Sigmund Freud

CELOSTNI PRISTOP

Psihodinamska psihoterapija kot jo razvijamo v Sloveniji, je psihoanalitično utemeljena in telesno usmerjena psihoterapija. Naši začetki segajo v leto 1997, ko se je v okviru mednarodnega izobraževalnega projekta začela oblikovati prva skupina bodočih psihoterapevtov.

TRADICIONALNO IN MODERNO

Program šole je zasnovan tradicionalno in hkrati moderno. Psihodinamska psihoterapija v osnovi pripada družini psihoanalitičnih psihoterapij, kar pomeni, da črpamo iz stoletne tradicije analitičnega razumevanja nastanka in obravnave motenj. Hkrati v psihodinamski način obravnave uspešno integriramo učinkovite, na telesni in energetski nivo usmerjene modele razumevanja ter odpravljanja psihičnih in telesnih težav. Ohranjamo korak z novimi spoznanji  kognitivnih in drugih naravoslovnih znanosti, ki pomembno vplivajo na razvoj psihoterapije.

PSIHOANALITIČNO OZADJE

Obravnava nezavedne dinamike in strukture, iz katerih izvirajo aktualne težave posameznika, je osrednji moment psihodinamske obravnave. Delamo na ozaveščanju, predelavi nezavednih konfliktnih vsebin, spreminjanju neustreznih delov strukture osebnosti ter integraciji. Poudarek velja nagonskim in nezavednim gibalom, ki so osnova delovanja osebnosti. Kognitivni in čustveni uvidi ter ponotranjenje pozitivne odnosne izkušnje s terapevtom so temelji klientove spremembe v psihodinamski psihoterapiji.

Ker pa je psihoanaliza sama po sebi semantična znanost in njena moč seže do točke, v kateri še obstaja jezik, pomembni osnovni zapleti v razvoju osebnosti pa nastajajo pred tretjim letom starosti, torej v zgodnjih in preverbalnih fazah razvoja, v naše psihodinamsko psihoterapevtsko delo integriramo delo s telesom.

TELESNE TEHNIKE

Delo s telesom nudi široke možnosti modificiranih tehnik obravnave in dostop do preverbalnih vsebin. Temeljna izkušnja realnosti sebe in drugih namreč vedno poteka na nevrobiološki osnovi čutenja v telesu. In čeprav v psihodinamski psihoterapiji razumemo razvoj stanja v sedanjosti skozi prizmo preteklih izkušenj in izhajamo iz dejstva, da je večina naših impulzov, čustev, misli in dejanj motivirana iz nezavednega dela naše biti, pa je sprememba možna le v sedanjosti – tukaj in sedaj. Le s pomočjo zavesti se lahko osrediščimo v tukaj in sedaj. In center osrediščenja je naše telo. S telesnimi tehnikami in dotikom se v psihoterapiji mobilizira energija in telesni procesi, stimulirajo se nove energetske poti ali nagovarjajo primarne potrebe na telesno-čustveni ravni. Telesne tehnike so poskusna ravnanja, ki so hkrati konkretne in simbolične narave. Za razliko od drugih telesnih psihoterapevtskih pristopov niso shematizirana, so prilagojena razvoju individualne ali skupinske situacije znotraj psihoterapevtskega procesa.

 II. Program šole


“As therapists we are not in service of clients, but in service of nature in clients.”

— Ingo Klimkus

Psihodinamski psihoterapevti zavzemamo v terapevtskem procesu aktivno in interakcijsko vlogo. Ta zahteva od nas precej neposredne udeležbe ter različnih oblik poseganja v odnosno polje med nami in klientom. Tudi posebnost psihodinamske psihoterapije, torej delo s telesom, sama po sebi vsebuje nujnost visoke stopnje zavedanja terapevtovih lastnih procesov in meja v odnosu s klientom.

Zdravilni učinek terapevtskega odnosa je zelo odvisen od terapevtove čustvene prisotnosti in empatičnega razumevanja. Za delo na odnosnem nivoju, ki je potreben pri šibkejše strukturiranih klientih – in taki predstavljajo velik del naših klientov, je temeljnega pomena psihoterapevtova razvojna izkušnja. Iz vsakodnevnega dela s klienti vemo, da je dobro poznavanje sebe in lastnih tem pogoj za dolgoročno uspešno psihoterapevtsko prakso. To je tudi izkustveno ozadje za uspešno delo z najbolj kompleksnimi deli psihoterapevtske obravnave, predvsem močnimi afekti in odpori.

Zato v šoli psihodinamske psihoterapije vztrajamo pri temeljiti osebni izkušnji. Z njeno pomočjo boste v individualni in skupinski modaliteti izkustveno poglobili lastne razvojne procese. Razvili boste sposobnost, da se poglobite v čutenje in razumevanje lastnega procesa ter razvili široko zavedanje sebe v odnosu z drugimi. Zavedanje sebe je osnova za stik z drugim in najpomembnejši izkustveni dejavnik za odpiranje v kompleksno polje odnosa s klientom.

STRUKTURA PRAKTIČNEGA DELA

Praktično usposabljanje poteka najmanj tri leta. Sestavljeno je iz (1) individualne osebne izkušnje, (2) skupinske osebne izkušnje, (3) asistence, (4) supervizije.

1. INDIVIDUALNA OSEBNA IZKUŠNJA

Potrebnih je najmanj 150 ur osebne izkušnje v individualni psihoterapevtski obravnavi pri učnem psihoterapevtu. Izjemoma se lahkoosebna izkušnja opravi tudi pri učnem psihoterapevtu sorodnih pristopov, predvsem iz integrativne psihoterapije, psihoanalize, transpersonalne psihoterapije ali geštalta.

2. SKUPINSKA OSEBNA IZKUŠNJA

Poteka v stalni psihodinamski skupini, ki jo skozi triletno obdobje vodi psihoterapevt ali terapevtski par s pridobljenim nazivom skupinskega psihodinamskega psihoterapevta.

Psihodinamska terapevtska skupina je sestavljena iz 8 do 24 članov skupine. Po nekaj začetnih srečanjih se skupina zapre. Skupina se tako letno srečuje na 4-5 vikend delavnicah, enem tedenskem intenzivu in občasnih popoldanskih 5 urnih srečanjih (možna so odstopanja v številu in obliki srečanj, odvisno od terapevta in skupine).

3. ASISTENCA V SKUPINI 

Ko bodoči psihoterapevt izpolni pogoje osebne izkušnje v skupini, se lahko kot asistent vključi v novo skupino. Pogoj za opravljeno asistenco je prisotnost v skupini od začetka pa do konca njenega procesa (3 leta).

4. SUPERVIZIJA

Pred zaključkom šole je potrebno opraviti najmanj 150 ur individualne supervizije pri supervizorju psihodinamskega pristopa. Upošteva se lahko tudi supervizija sorodnih psihoterapevtskih pristopov. Supervizija se lahko opravlja individualno in tudi skupinsko, pri čemer se skupinska supervizija šteje kot polovična kvota, ko se prišteva k individualnemu normativu.


II.I.  PRAKTIČNI DEL IZOBRAŽEVANJA

“Kjer je dih, je življenje.” 

— Marion Rosen

Sestavljen je na podlagi več kot dvajset letnih izkušenj s treningi psihoterapevtov v Sloveniji in Nemčiji. Dovolj dober temelj – ali dobra prizemljitev, kot temu rečemo v jeziku telesne psihoterapije – je najpomembnejši dejavnik uspeha na katerem koli področju v življenju. Ponujamo vam možnost, da absolvirate dva trdna temelja vašega uspešnega psihoterapevtskega dela. Ta dva temelja boste skozi kasnejšo prakso dela s klienti nadgradili v vaš avtentičen stil dela. Prvi temelj programa je intenzivno praktično izobraževanje, drugi je triletno poglobljeno teoretično izobraževanje.

Po uspešno zaključenem študiju boste usposobljeni za samostojno individualno delo s klienti. Poznali boste inicialno in adaptivno razvojno diagnostiko, razumeli simptomatiko v subjektivnem pomenu in delovanju, znali boste identificirati situacije, ki sprožajo simptome, postaviti biografsko anamnezo, razumeli boste način klientovega primarnega objektnega odnosa, njegovo doživljanje sebe ter izdelali oceno strukturnega nivoja, konfliktov, obrambe in odporov. Naučili se boste ustreznih intervenc v odvisnosti od vseh teh ocen ter njihovo uporabo v posameznih fazah terapije.

S pomočjo znanj in izkušenj, ki jih boste pridobili tekom vašega usposabljanja na praktičnem in teoretičnem nivoju, lahko zgradite trden temelj za strokovno psihoterapevtsko delo s klienti.

 III. Nazivi v psihodinamskem pristopu


 III.I.  SPECIALIZANT PSIHODINAMSKE PSIHOTERAPIJE


Specializant je edukant psihodinamske psihoterapije, ki ima opravljene pogoje za začetek praktičnega dela s klienti pod supervizijo:

  • zaključeno 7. stopnjo univerzitetne  izobrazbe oz. 1+2 stopnjo po bolonjskem sistemu

  • opravljene splošne vsebine (propedevtika) iz psihoterapevtskih vsebin,

  • opravljen 1., 2. in 3. letnik šole za psihodinamsko psihoterapijo,

  • zaključeno individualno in skupinsko osebno izkušnjo,

  • pozitivno mnenje skupinskega in individualnega učnega terapevta,

  • dovoljenje vodje študija.

III.II.  PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPEVT


Edukant postane  psihodinamski psihoterapevt, ko:

  • uspešno zaključi teoretično izobraževanje in opravi vse izpitne obveznosti,

  • uspešno izpolni vse kriterije iz praktičnega dela usposabljanja.

  • ima v celoti zaključeno skupinsko osebno izkušnjo.

III.III.  UČNI PSIHODINAMSKI PSIHOTERAPEVT

Učni terapevt postane posameznik, ko:

  • ima izpolnjene vse pogoje za individualnega in skupinskega psihodinamskega psihoterapevta,

  • doseže minimalno 1500 ur in 5 let neoporečne psihoterapevtske prakse,

  • ima pridobljena certifikata ECPP in EAP.

III.IV.  SUPERVIZOR

Supervizor postane posameznik, ko:

  • izpolni pogoje in pridobi naziv učnega terapevta,

  • ima minimalno 1500 ur in 10 let neoporečne psihoterapevtske prakse,

  • uspešno opravljeno izobraževanje in usposabljanje za naziv supervizorja,

  • ima pridobljena certifikata ECPP in EAP.


 II.II.  TEORETIČNI DEL IZOBRAŽEVANJA 

Poteka štiri leta in je sestavljen na osnovi naših izkustvenih spoznanj o potrebah psihoterapevta pri praktičnem delu s klienti. Učno ekipo sestavljajo psihodinamski psihoterapevti in predavatelji drugih pristopov. Osnovni kriterij za izbor predavateljev so njihove akademske in pedagoške reference ali pa večletne praktične izkušnje pri delu s klienti.

Teoretični del izobraževanja je sestavljen iz petih sklopov, ki se nadgrajujejo skozi štiri leta:

  1. Psihoanalitične teorije in psihodinamska psihoterapija

  2. Specialne vsebine in modalitete

  3. Tehnike in intervence

  4. Telo v psihoterapiji

  5. Psihodiagnostika

STRUKTURA TEORETIČNEGA DELA

1. PREDAVANJA

Teoretično izobraževanje na letnem nivoju poteka skozi 150 – 190 kontaktnih ur, ki so razporejene na šest vikend sklopov. Predavanja potekajo od petka do nedelje v obsegu 25 ur. Poleg teh je zaželjeno, da se študentje udeležijo vsakoletnih študijskih dnevov na Rogli pod okriljem SKZP (Kotizacija je krita s šolnino).

2. SEMINARSKA SREČANJA

V vsakem študijskem letu je organiziranih 6 popoldanskih seminarskih srečanj. Seminarska srečanja potekajo med tednom ob popoldanskih urah v obsegu 5 ur na srečanje. Seminarska srečanja so namenjena predstavitvi referatov s strani edukantov. V začetku študijskega leta predavatelji določijo vsaj dve temi iz predavanih vsebin, na podlagi katerih si edukantje izberejo seminar (en edukant za eno vsebino) in pripravijo referat, ki ga predstavijo na popoldanskem srečanju ter s tem širijo in poglabljajo svoja znanja.

3. EVALVACIJSKA SKUPINA

V vsakem študijskem letu sta organizirani dve evalvacijski srečanji. Srečanji potekata med tednom v obsegu 2. šolskih ur, ki ju vodi koordinator/ka študija. Srečanja so namenjena sledenju teoretičnega in praktičnega izobraževanja edukantov. So prostor za razreševanja najrazličnejših vprašanj, dilem in težav, ki spremljajo proces izobraževanja.

4. MENTORJI

Vsak študent si izbere mentorja, ki ga tekom študija podpira pri razvoju kompetenc in poklicne identitete.

5. OBVEZNOSTI EDUKANTOV

Potrebna je 100% prisotnost na vseh predavanjih in seminarjih. Odsotnost je opravičena le na podlagi smiselnega in dokazljivega opravičila. Manjkajočega/ih predavanj se mora edukant udeležiti v naslednjem študijskem letu.

  • opravljeni vsi izpiti

  • opravljeni vsi seminarji (1-2 na študenta na leto)

  • zaključna diploma – predstavitev analize psihoterapevtskega srečanja ter 3 teoretična vprašanja komisije (1 iz splošne pst. vsebine, 1 iz spec. PDP, 1 iz prakse) po zaključenem teoretičnem in praktičnem usposabljanju

Vsak predmet ima tri izpitne roke:

1. rok:  najmanj mesec dni po zaključku predavanj predmeta

2. rok: v mesecu juniju

3. rok: v mesecu septembru